Nasveti za kolesarska potovanja  Nasveti, namigi in priporočila za krajša ali daljša kolesarska potovanja  Obiskovalci najine popotniške spletne strani Mihelcic.si naju večkrat zaprosijo za različne nasvete. Ponekod sva v zapise potovanj zapisala nekaj namigov, a ker si jih nisva zamislila kot popotniškega priročnika, sva se odločila, da doživete ali videne izkušnje zbereva in zapiševa na enem mestu. Nasveti veljajo predvsem za področja v naši bližini in preostalih evropskih državah. Z okolji, kjer prevladujejo ekstremnejše razmere (vročina, mraz, območja brez pitne vode, večja neposeljena območja), drugačni običaji in kultura, še nimava izkušenj, zato si za takšna območja poiščite dnevnike ostalih popotnikov. Za obširnejše opise in nasvete posameznih tematik pa specializirane priročnike. Z zapisanim želiva obstoječim in bodočim kolesarjem-popotnikom olajšati kolesarske izlete in daljša kolesarska potovanja, jih narediti kar se da prijetna ter varna. Srečno pot!

Robi Mihelčič (oči od sina, 49 let, avtor vsebine in fotografij) in
Aleks Mihelčič (sin od očija, 14 let, avtor nekaterih fotografij)




Za prijetnejše branje NASVETI tudi v PDF obliki >


Vsebina:
• Potovalno kolo • Dodatki • Prtljaga • Obleka, obutev • Priprave pred potovanjem • Sam, v paru ali potovanje v skupini • Med potovanjem • Stik z javnostjo • Mediji • Kolo + druga prevozna sredstva • Po potovanju


Potovalno kolo

Potovalno kolo

Kaj pravi zakon?
»Zaresno« potovalno kolo naj bi (za dolga potovanja) imelo naslednje lastnosti:
• Jeklen okvir. V primeru okvare boste železnega varilca našli kjerkoli, za aluminij pa ne povsod.
• Močnejše obroče, velikosti 26" s 36 naperami (namesto 28 naper).
• Širše pnevmatike, predvsem pa z debelejšim/ojačanim plaščem, ki ščiti pred predrtjem.
• Vilice brez amortizerjev.
• Običajne V-brake zavore (ne disk).
• Spredaj in zadaj močna nosilca za prtljago (prtljažnika). Preverite nosilnost.
• Luč spredaj, zadaj, zvonček ali hupa.
• Števec, ki šteje vsaj prevožene kilometre.

Midva se ne spoznava toliko na tehnične lastnosti koles in opreme ter brande, zato ne bova preveč pametovala. Zato pojasnila za vaše ekstra želje in posebne zahteve poiščite drugod. Kupiti se da že opremljeno potovalno kolo.


Komot naokoli
Pri izbiri/nakupu kolesa, komponent in dodatne opreme upoštevajte, da boste na kolesu presedeli dolgo časa. Zato je pomembna prava izbira, ki bo primerna vaši višini, teži, telesni pripravljenosti, času vožnje in terenu po katerem boste večinoma vozili. Četudi boste načrtovali vožnjo le po asfaltiranih površinah, se lahko zgodi, da bo ta v zelo slabem stanju.

Širši pnevmatiki bosta vožnjo naredili udobnejšo, vendar boste pri poganjaju potrebovali več moči. 28" kolo je hitrejše in udobnejše kot 26".

Midva nikoli ne voziva z zakrpanim zračnicami, razen, če se nama predre še rezervna, ki jo zakrpava. Ob prvi priliki kupiva novo. Določene dele (npr. pnevmatike, verigo, zavorne obloge, pletenice) zamenjava še preden so že čisto obrabljeni.

Ob daljšem kolesarjenju se lahko v dlaneh ali prstih pojavijo mravljinci. Vzrok ni (vedno) v trdih ročkah ali neamortiziranih vilicah, ampak v nepravilno nastavljenem sedežu in višini/naklonu krmila ali neprava velikost okvirja ter neprimernem naklonu telesa. Glede tega je cela znanost kakšen je pravi optimum.

Na krmilu je fino imeti (delno/zavite) roge. Med vožnjo boste lahko menjavali položaje zapestja. V klanec je lažje peljati z dlanmi na stranskih rogovih (in blokiranimi amortizerji).

Oprema na kolesu naj ne bo preveč tehnično eksotična. V primeru okvare/zamenjave jo boste našli v običajnih trgovinah s kolesarsko opremo.

Zaradi stabilnosti kolesa mora biti prtljaga pritrjena čim nižje k tlom. Na vilice z amortizerji pašejo samo določeni modeli prtljažnikov, ki so montirani višje kot prtljažniki na neamortiziranih vilicah. Jaz imam sprednji torbici obešeni na prtljažnik precej visoko, kljub temu pri vožnji ali manevriranju nimam nobenih težav, niti pri višjih hitrosti ne.


Kolesarska potovanja

Mimo zakona
Ob nakupu najinih koles nisva upoštevala vseh zgornjih pravil, pa se vseeno odlično voziva, čeprav res še ne okoli sveta. Kolesi uporabljava tudi pri »nepotovalnih« vožnjah, v okolici doma ali krajših izletih.
Robi imam: treking alu kolo, amortizerje, 28" kolesi, ozki pnevmatiki a z ojačanim plaščem, nosilec spredaj in zadaj (4+1 torba).
Aleks ima: MTB alu kolo, amortizerje, 26" kolesi, srednje široki pnevmatiki, prtljažnik zadaj (2 torbi).


Dodatki

Rezervna duša
Pred potovanjem preverite izpravnost in dimenzije rezervne zračnice ter pnevmatike (plašča).
Na neposeljena območja, kjer pričakujete ceste v slabem stanju, poleg rezervne zračnice, vzemite še dodatni plašč.
Ko menjate ali krpate predrto zračnico, vedno preiščite mesto vboda tudi na plašču. Trn ali opilek, ki je lahko še vedno zapičen, vam jo bo ponovno preluknjal.

Če imava dovolj časa in potrpljenja, si pred izvlekom zračnice na plašču označiva mesto njene pozicije, tako hitreje najdeva mesto vboda tudi na plašču. Midva zračnic nikoli ne krpava, razen, če se nama na poti predre še rezervna. Zato s seboj voziva še pribor za popravilo zračnic in vzvode za lažjo demontažo pnevmatike.

Ne pozabite delujoče tlačilke!


Sport Billy torba
Napere na obročih so zaradi dodatne teže prtljage pod večjimi pritiski in lahko kdaj počijo. Nekaj rezervnih ne vzame veliko prostora. Za menjavo napere potrebujete še poseben ključek.

Prav pridejo še rezervne žice za zavore in menjalnik ter rezervni členek verige. Vse skupaj zavzame zelo malo prostora, vam pa olajšajo ali omogočijo nadaljevanje poti.

Z armiranim lepilnim trakom boste zakrpali strgano torbico ali za silo popravili nosilec prtljažnika.
S kabelskimi vezicami boste lahko pritrdili ali zvezali marsikaj.

Za zares dolga potovanja: olje za mazanje verige in mazivo za ostale gibljive dele.


Popravi si sam kolo

Popravi si sam
Na voljo so zložljivi mini seti orodji z različnimi funkcijami. So vedno koristni. Če ne boste znali popraviti vi, bo mimo prišel tehnični tip, ki se bo spoznal, vendar zgolj z rokami ne bo mogel veliko postoriti.


Ključavnica
Kolo naj ne bo videti preveč atraktivno, ker bo postalo vabljivo za tatove. Če vam bodo kolo hoteli na vsak način ukrasti, bo profesionalcem uspelo. Vendar jim morate s kvalitetnimi močnimi ključavnicami čimbolj otežiti. Kolo zaklenite ob drog ali drevo. Morda boste imeli srečo in bodo obupali ter opustili zlo namero.


Zaklepanje kolesa


Varnostna oprema
Priznam, čelade ne nosim ves čas vožnje. Si pa jo nadenem pred večjimi hitrosti in ob prometnih cestah. Seveda, to je bolj slaba tolažba, saj odletim lahko tudi pri počasni vožnji. Ko pa voziva skupaj s sinom, pa jo zadnje čase imam ves čas na glavi. Ker ... kakšen zgled pa sem?

Očala: varujejo pred soncem, bleščanjem, vetrom, peskom, kamenjem in mrčesom.

Sprednja in zadnja luč! Imava ju vedno. Da sva še bolje opazna, po potrebi dodava še dodatne.
Snemljiva luč s kolesa ali telefonska ali čelna svetilka vam bo prišla prav, če boste spali v šotoru.

Vzratno ogledalo je priporočljivo. Midva ga še nisva namontirala.

Osebne dokumente imava shranjene v torbici, ki je nameščena na krmilu. Na krajših poteh v obpasni torbici. Tako so vedno pod nadzorom.


Nesreča naj vedno počiva
Preventiva
Repelent proti komarjem, mrčesom in klopom.
Sončna krema.
Pred potovanji v eksotične dežele se pozanimajte in cepite pred nevarnimi boleznimi.
Dodatno zavarovanje za tujino.

Kurativa
Mini komplet prve pomoči, ki naj vsebuje obliže, nekaj gaz in povojev, morda še razkužilo.
Šivanka za izvlačenje trnov (tudi šivanje).
Vlažilna krema.


Prtljaga

Kompromis med težo in komoditeto
Vsakič, ko pakirava opremo za kolesarsko potovanje, se sprašujeva, kako prijatelju Robinu uspe s kolesom potovati zgolj z 2 manjšima torbicama. Pri tem ni pomembno ali vozi nad polarnim krogom ali čez Kalifornijo ali pa po najbolj zakotnih delih Tasmanije?

Na »klasične« dopuste s seboj vzamemo velikokrat preveč prtljage, ob koncu počitnic pa ugotovimo, da smo večino časa preživeli v istih oblačilih.

Pri koriščenju prevoznih sredstvih gnanih na motor dodatne teže ne občutimo, pri potovanjih s kolesi pa šteje vsak dodaten kos prtljage (razen če nam prtljago vozijo drugi).

V nadaljevanju so opisani načini potovanja s prtljago in pripomočki, ki jih sami vozimo s seboj na kolesu.


Kolesarske torbe
S sinom uporabljava kolesarske torbe Ortlieb. Namenjene so za pritrditev na prtljažnik kolesa. Izdelane so iz gumiranega platna. Če se jih pravilno zapre, so dobro zaščitene pred vdorom prahu in so nepremočljive. Že nekajkrat sva jih testirala na celodnevnem kolesarjenju v dežju. V vodo z njimi še nisva še zapeljala, tako da rezultatov s takšnih testov za enkrat še nimava.

Na trgu obstajajo tudi torbice iz drugačnih, nekatere z vremensko manj odpornih materialov. Te lahko prekrijete s posebnimi pregrinjali. Kako učinkovita so pri daljši izpostavljenosti, ne veva, ker z njimi nimava nikakršnih izkušenj.


Torbica na krmilu


Torbica na krmilu
Na krmilu imam nameščeno manjšo torbico. V njej imam shranjene pomembne predmete: denarnico, telefon, osebne dokumente, fotoaparat, ključe ipd. Tako imam te, med vožnjo in ko se ustavim, vedno pod nadzorom. Z nastavka na krmilu je torbica enostavno snemljiva. Nastavek je možno tudi zakleniti. Ko se, sploh na obljudenih mestih, od kolesa oddaljim, torbico vedno vzamem s seboj. Zaradi vsebine je še bolj pomembno, da je torbica izdelana iz materialov, ki notranjost čim bolj ščiti pred vremenskimi vplivi. Na torbico je možno pritrditi snemljiv naramni pas.

Kdaj pa kdaj kar med vožnjo iz nje vzamem fotoaparat, naredim nekaj »hitrih« posnetkov in spravim aparat zopet nazaj, ne da bi se s kolesom sploh ustavil. Priznam, takšno početje ni varno, tako da tega ne štejte kot priporočilo.


Dodatki
Na vrhu moje torbice za na krmilo sta pritrdili, kamor je možno pritrditi namenski prozorni ovitek. Vanj lahko vstavim zemljevid ali za pot koristne podatke. Tako se ne rabim vedno ustavljati na vsakem (neoznačenem) razpotju, odpirati torbo, razpirati zemljevid, zlagati…

Pred dežjem, snegom ali prahom je tako dobro zaščiten tudi GPS aparat ali (pametni) telefon, ki nam kaže pravo smer. Edino dosegljivost do notranjosti je malo bolj dolgotrajna. Preko ovitka lahko upravljamo tudi ekran na dotik. Predolga izpostavljenost ekrana močnim sončnim žarkom škodi ekranu, domnevam tudi foto tipalu.


Označitev torbic
Torbice imajo na hrbtni strani nastavke za pritrditev na kolesarski prtljažnik. Ti so lahko nastavljeni tako, da pašejo zgolj na eno stran prtljažnika. Najine torbice sva si označila z Levo in Desno oznako. Sedaj ne poizkušava več katera stran prtljažnika je prava.

Torbice sva tudi podpisala z najini imeni. Enake torbice, zelo pogosto rdečih barv, uporablja še veliko drugih kolesarjev. Nedolgo sem prestopal na železniški postaji v Beljaku, ko se je na tleh perona pojavilo najmanj 20 enakih oz. zelo podobnih modelov in barv kolesarskih torbic. V hektiki ob prihodu vlaka na peron, bi lahko katera nehote zamenjala lastnika.


Nahrbtnik
Kolesarsko lahko potujete tudi z nahrbtnikom na hrbtu. Na takšen način sem jaz kolesaril pred 15 leti. Brrr!
Kasneje sem si na prtljažnik namontiral košaro in vanjo vstavil nahrbtnik. Na sebi naokoli ne želim voziti nobene prtljage.

Nahrbtnik in kolo

Obleka in obutev

Vodilo pri izbiri je udobje in funkcionalnost. V oprijetih oblačilih boste hitrejši. Upoštevajte, da je občutek temperature pri vožnji s kolesom 5 do 10° C nižji kolikor znaša temperatura okolice.
Športna - hitro sušeča oblačila. Spodnje perilo.
Oblačila proti različnimi vremenskimi vplivi (dež, veter, mraz, sneg...).
Rezervna oblačila.


Klovni na kolesu
Oblačila naj bodo živobarvna in kontrastna z odsevniki. Če ne boste oblečeni preveč kričeče, imejte vsaj kolo ali prtljago z bolj živimi barvami. Lahko, da boste morali nenačrtovano voziti tudi po zelo prometnih ozkih cestah, megli, dežju ali ponoči. Bodite dobro opazni.

Kolesarski izlet

Na promenadi
Po kolesarjenju se paše preobleči (še prej umiti) in na večerjo oditi v drugih oblačilih.


Kovačeva kobila ne more voziti bosa
Kolo poganjam s kolesarskimi čevlji, ki imajo na podplatu poseben kovinski nastavek, ki se ga zatakne v (SPD) pedal. S kolesom ustvarim popolno sinergijo. Po klancu navzdol čevlje zaradi varnosti raje iztaknem iz pedala. Kombinirarni čevlji imajo gumijast podplat, tako so primerni tudi za hojo. S seboj ne rabim voziti dodatne obutve.
Seveda - kolo - lahko poganjate tudi z običajnimi športnimi copati, treking čevlji ipd.
V primeru dežja in mraza lahko čez čevlje nataknete neoprenske galoše, ki ščitijo stopala pred mokroto in mrazom.
V kampu sem obut v lahke natikače. Z njimi vstopam v sanitarne prostore. Stopala se prezračijo in posušijo.


Priprave pred potovanjem

Načrt
Izbereva začetni kraj in načrtovani cilj. Običajno so to železniške/avtobusne postaje do/s katere so dobre in hitre povezave. Celotno turo s pomočjo zemljevidov že pred odhodom porazdeliva na približno enako dolge dnevne etape. Pri tem upoštevava možnost prenočišč, med samo potjo pa prilagajava cilje še glede na vreme, utrujenost, (ne)pričakovane zanimivosti in dogodke. Uporabiva tudi podatke tras (razdalje, višinske razlike, strmine) iz spletnih aplikacij, kamor so jih vnesli kolesarji po opravljenih vožnjah.

Pred potjo na spletu poiščeva možna prenočišča in si ustvariva seznam s kontaktnimi podatki (naslov, telefonska številka, odpiralni čas). Seznam vam bo zelo koristil na manj poseljenih ali turističnih območjih. Raziščeva tudi trgovine in restavracije, predvsem v bližini načrtovanega prenočišča. A se sliši že preveč načrtno? Vendar, če zvečer pozno prispete, je praktično, da že vnaprej veste, kje boste dobili še zadnjo večerjo, ki ne bo popolnoma izpraznila vaše denarnice ali pa boste odšli lačni spat. Olajšajte si potovanje. Sicer se tudi midva med potjo prepustiva spontanosti, sproti prilagajava najin načrt in seveda tudi improvizirava.


Potovanje s kolesom


Spokaj in se spelji!
Vso opremo, oblačila, pripomočke, dokumente, hrano, torbe ... pred pakiranjem vidno razprostrite na istem mestu, da jih lahko preverite in pregledate.

Stvari spakirajte po skupinah namembnosti v plastične vrečke. Med potjo morate kdaj pa kdaj torbe odpreti in notranjost lahko namoči dež.

Na vrh torbic zložite stvari, ki jih med vožnjo potrebujete večkrat. Zaradi stabilnejše vožnje je težje stvari bolje zložiti na dno torbice oz. delu, ki je na kolesu bližji tlom. Prtljago poizkušajte enakomerno razporediti na levo in desno stran kolesa.

Če prtljago pritrjujete tudi na sprednje kolo, potem velja pravilo: tretjina teže tovora spredaj, dve tretjine zadaj.

Pri razporejanju upoštevajte tudi smer vožnje. V vročih dneh pijačo in hrano zložite v prtljago, ki se bo na kolesu nahajala bližje severni strani vožnje. Fino jo je založiti z oblekami ali brisačami, tako bo ostala dlje časa hladna in sveža. V hladnejših dneh velja enako, le da tople pijače zložimo proti sončni strani (če ta sije).


Potovanje s kolesom pozimi


Nasvidenje in zdravi ostanite!
Pred odhodom vaše domače seznanite o načrtovani poti, sploh, če boste potovali sami (1 oseba). Midva doma pustiva še kopijo seznama prenočišč.

Med potjo se javiva domačim ali pošljeva SMS vsaj 1-krat dnevno in sporočiva najino lokacijo. V imeniku telefona imava poleg imen najinih najbližnjih sorodnikov dodana še razmerja v treh jezikih (npr. Brat-Brother-Bruder).

S seboj imejte pomembne telefonske številke (vsaj) za medicinsko pomoč in policijo v državah, kjer boste potovali. V primeru težav vam pride prav tudi telefonska številka slovenskega veleposlaništva.



Kolesarska potovanja v skupini

Sam, v paru ali potovanje v skupini

Če kolesariš sam, še ne pomeni, da potuješ osamljen. Ni se ti potrebno ozirati na sopotnike in se med seboj prilagajati. Bolje začutiš okolje in spoznaš nove ljudi. Slabost je, če se ti »sredi ničesar« pripeti nezgoda ali ob sebi nimaš osebe, ki bi ti popazila kolo, medtem ko greš v trgovino ali na WC, vendar se da znajti tudi v takšnih primerih. V restavracijah obeduješ sam. Enoposteljna soba je na osebo dražja kot dvoposteljna.

Par si nudi medsebojno pomoč in spodbudo (lahko pa se nervira). Nekaterih popotniških potrebščin npr. orodja, prve pomoči, šotora, fotoaparata ipd. ni potrebno podvajati.

Potovanje z več popotniki zahteva več organizacije in med potjo medsebojnega prilagajanja. Težavnejše lahko postane iskanje zadostnega števila prenočišč. Prav tako prevoz koles z javnimi prevoznimi sredstvi. V veliki skupini si je pametno razdeliti funkcije, najbolje da se določi tudi vodjo »odprave«.


S kolesom in otrokom na pot


Potovanje z (naj)mlajšimi

Dejstva iz lastnih izkušenj:
Otroci imajo radi gibanje in akcijo.
Otroci se raje vozijo s kolesom kot pešačijo ali hribolazijo.
Otrokom svež zrak in lepi razgledi ne pomenijo dosti.

Starši ne pretiravajte z izbiro prestrmih ali predolgih poti. Glede na otrokove in/ali tudi vaše zmožnosti določite ustrezno razdaljo in ne pozabite pri »povratnih« vožnjah upoštevati, da se morate do izhodišča še vrniti. Otroku med potjo dovolite, da lahko tudi skrene s prave ceste in vozi po off road stezi (razen, kjer je vožnja s kolesom prepovedana ali prenevarna).

Vmes se ustavljate na igriščih in za njih atraktivnih točkah. V restavraciji jim občasno naročite njim željeni pomfri, pa čeprav vsi trobijo, da škodi.

Pumptrack steza


Vsi na kolo
V Sloveniji je zgrajenih 261 km posebnih površin namenjenih kolesarjem, kjer se starši z otroci lahko počutijo varno in sproščeno (vir: Direkcija RS za infrastrukturo, avgust 2017). V Sloveniji smo se šele v zadnjih leti zbudili, pričeli načrtovati in graditi daljše medobčinske poti. Stanje se (pre)počasi izboljšuje, ampak gre - v pravo smer.

Mlajše otroke najprej navadite kolesariti po poteh, ki so namenjene zgolj za kolesarje. Čeprav tam praviloma ni (hitrih) vozil, ima lahko tudi trk s kolesarjem ali pešcem resne posledice. Naučite jih pravil vožnje. Lahko, da boste prišli v situacijo, ko bo potrebno del poti prekolesariti tudi ob robu manj ali bolj prometne ceste. Tik preden zavijete na takšno cesto se ustavite in mlajšim udeležencem razložite, da bo promet drugačen in da morajo obvezno slediti vašim navodilom. Če z otrokom/ci kolesarita dva starejša, izkušena spremljevalca, je najbolje, da eden kolesari na začetku, drugi na koncu kolone. Priporočljivo je, da imata spremljevalca vzvratna ogledala, tako varneje spremljata promet za seboj.


Med potovanjem

Papir ali ekran
Kljub izbiri moderne tehnologije, še vedno raje prisegam na papirne zemljevide. Nikoli se ne pokvarijo ali jim zmanjka energije. Morda se s časoma na prepogibih preglodajo. Na razgrnjeni površini dobim širši pregled območja obsega 40 ali več kilometrov (odvisno od merila karte) kot na ekrančku GPS ali inteligentnega telefona.

Razgrnjavanje in zlaganje zemljevida je zamudno. V primeru padavin, papir postane cunjast. Zato si že pred potovanjem midva pripraviva kopije kart na posameznih listih, velikosti, ki pašejo v namenski prozoren PVC ovitek pritrjenim na torbici na krmilu. Ovitek je nepremočljiv. Najino aktualno območje je tako na karti vedno pod »nadzorom«, ne da bi se nama bilo potrebno ustavljati.


Označba kolesarske poti na zemljevidu


Pred turo si na zemljevid vriševa načrtovano pot. Označiva možna prenočišča, gostilne, postaje in ostale pomembne točke. Posamezne liste označiva z zaporednimi številkami kot si sledi najina pot. Priporočava! Na primer za 300 km dolgo pot se takšnih kart (lahko) nabere do 30.

Zaenkrat se še vedno da več geografskih podatkov razbrati s »papirnih« izletniških kart kot z Google zemljevida. Google zemljevid pri določenih povečavah sploh ne prikaže imena kraja ali mesta. Karte natiskajte obojestransko. Pozor: na črnobelih - sivinskih izpisih moder potok postane enake barve kot glavna cesta, izohipse enake stezam.

Midva nerada kolesariva po prometnih cestah, zato najraje izbirava kolesarske steze, stranske ali manj prometne ceste. Na karti to pomeni čim tanjše linije, ki pa so vrisane šele v kartah v merilu 1:50.000 ali 1:25.000. Na kartah merila 1:100.000 ni več samoumevno, da bodo te vrisane.


GPS
Ljubitelji gadgets igračk se na pot ne bodo odpravili brez GPS naprave. Lahko je to samostojna naprava ali koristite aplikacijo na pametnem telefonu. Največja prednost GPS-a pred papirnim zemljevidom je, da vam naprava zelo natančno pokaže točko vaše pozicije. Kaj vam pomaga še tako natančna specialka (tu je mišljena karta in ne kolo), če ne veste kje se nahajate na njej? Pred potjo si v napravo lahko naložite načrt poti, ki jo je prevozil in shranil na splet drug kolesar, vas pa čudo tehnike samo vodi do cilja. Naprava beleži vašo opravljeno pot in ter ostale podatke, ki vas ob primeru povratne poti popelje nazaj do izhodišča ali pa si pot arhivirate in objavite na spletnih aplikacijah.

Po zemljevidu se najlažje orientiramo, če vozimo z juga proti severu. Kraji, ki so pred nami bolj oddaljeni, so tudi na zemljevidu postavljeni bolj daleč (če zemljevid položimo predse). Karte na GPS napravah lahko zavrtimo kakor želimo, tako se pot na ekranu izrisuje vedno v smeri vožnje in nam s tem olajša orirentacijo.

Slabost GPS ročnih naprav je, da imajo majhne ekrane in hitro (iz)praznejo baterije. Imejte dodatne s seboj. V kampih je na razpolago zelo malo vtičnic in te so običajno samo v sanitarnih objektih. V njih je v nekaterih kampih prepovedano polniti baterije.

Kolesarske prometne označbe poti


Orientacija
V naših severnih, infrastrukturno kolesarsko razvitih državah, je večina daljinskih kolesarskih poti (zelo) dobro označenih. Velikokrat že tako odlično, da postane že preveč instant. Poti so logično oštevilčene. Na križiščih ali razpotjih so postavljeni smiselni smerokazi s podatki o razdaljah do naslednjih krajev. Pogoste so informacijske table s seznamom lokalnih znamenitosti, gostišč, prenočišč in zemljevidom širše okolice z označenimi kolesarskimi potmi. Na teh poteh ni potrebno prav pogosto brati svojih zemljevidov.

Za območja, kjer so označbe bolj poredke ali pa jih sploh ni, je potrebno uporabljati veščine »stezosledstva«, se velikokrat ustavljati, preučevati zemljevid, spraševati mimoidoče itn. Tako se nenehno ukvarjamo z iskanjem »prave« željene poti, ki nas bo pripeljala do cilja. Pot ob jezeru ali ob reki je lahko dober orientacijski parameter, četudi pot vedno ne poteka tik ob obali ali brežini.


Kolesarska potovanja

Na zemljevidu je čez vodo narisana črtica, za katero pred odhodom ne veva, ali je v naravi most ali jez, ki ga je ali ni možno prečkati. Za te dvomljive primere si dele poti že prej ogledava na Google Street View aplikaciji. V preteklosti sva si s tem že prihranila kar nekaj nepotrebnih kilometrov. Ko pa tega nisva storila, sva nekajkrat namesto po mirni gozdni stezi morala voziti po zelo prometni glavni cesti, ker je bilo željeno območje ograjeno-zaprto.


Prehranjevanje + hrana
Kolesar popotnik s seboj, zaradi omejitev teže, volumna in pokvarljivosti, ne more voziti prav veliko zalogo hrane in pijače. Zato jo mora kupovati (sproti) ali v trgovinah ali obedovati v restavracijah. Pokvarljiva hrana se v toplih dneh hitro pokvari, četudi je dodatno izolirana ovita v oblačila. Ker med kolesarjenjem potrošimo veliko energije, moramo vase vnesti hrano in tekočino z višjo energijsko vrednostjo, sicer bo vrtenje postalo mučno. Sladka pijača žene kolo le kratek čas. Med kolesarjenjem pijte dovolj tekočine, čeprav niste žejni ali vam ni vroče. Če je le možno, jejte večkrat na dan. Po obilnejšem obroku se ne zaženite takoj v strm klanec.

Ker se midva vedno ne drživa (ali na potovanju ni možno) pravilnega uravnoteženega kolesarskega prehranjevanja, bova na tem mestu s pametovanjem zaključila. Svetujeva pa, da se podučite iz drugih strokovnih člankov.

Gostilne, ki s slogani Kolesarji dobrodošli vabijo, delujejo na nas kolesarje prijazno in vabljivo, čeprav nam ponudijo enako hrano kot ostalim nekolesarskim gostom.

Kolesarska potovanja

Prazne lokale raje obvoziva. Ne naročujeva hrane, sploh v vročih dneh, ki je lahko pokvarljiva. Od gostinskega obrata pričakujeva, da ima na razpolago varno mesto za parkiranje koles, medtem ko obedujeva. Najraje jeva zunaj na terasi in še kolesi v bližini imava pod nadzorom. Običajno imamo kolesarji radi hitro in enostavno postrežbo, brez odvečnih natakarskih gledaliških predstav in kompleksnih pogrinjkov.

V Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji (idr.) je potrebno čas postanka za kosilo v restavracijah načrtovati med 12. in 14. uro. Namreč kuhinje večinoma po 14. uri do zgodnjega večera ne obratujejo, čeprav je gostilna ves čas odprta. V vmesnem času v najboljšem primeru dobite enostaven prigrizek. V nekaterih restavracijah v visokih sezonah, ob vikendih ali ob prometnih cestah kuhinja deluje tudi cel dan. To na veliko oglašujejo.

V Sloveniji je običajno, kadar je restavracija odprta, deluje tudi kuhinja.


Spanje
Na tleh ali v postelji?
S sinom sva pričela spoznavati prvinski način spanja šele s kolesarskimi potovanji. S kampiranjem pred tem nisva imela skoraj nikakršnih izkušenj. Medtem sva testirala različne oblike prenočevanj, tako da nekaj izkušenj že lahko zapiševa.


Spanje na kolesarskih potovanjih


Šotor + kolo
Pod milim nebom ali s streho nad glavo?
Če boste potovali po suhih, nevlažnih in toplih krajih in znate biti nastavljeni na špartanskost, vam bo zadostovala zgolj tanka spalna vreča. Slabost: pred komarji ne boste zaščiteni. Zaščito nad glavo lahko improvizirate s tanko ponjavo, ki jo privežete med drevesi. Za večjo zaščito pred vremenskimi vplivi pa boste postavili šotor.

Koliko oseb se lahko stlači v šotor? V šotoru, ki je deklariran za 3 osebe boste spali kot sardele v konzervi, s tem da bo prtljaga praviloma zunaj ali v predprostoru, če ga šotor ima. S prostornino šotora se povečuje tudi teža ter volumen prtljage.

Ali boste potovali v zelo vetrovnih pokrajinah ali hladnejših območjih s snegom? Izbirate lahko med 4-, 3-sezonskimi ali poletnimi šotori, ki se med seboj razlikujejo v materialu in konstrukciji.

Že pred potovanjem se doma naučite sestaviti in tudi pravilno zložiti šotor. Lahko da boste morali kdaj šotor sestaviti v dežju ali v popolni temi. Dokler midva nisva sponk šotora označila z barvami palic, sva ga velikokrat predolgo ali napačno sestavljala, ker nisva v(i)edela na katere sponke se pripne ena od treh različno dolgih palic. Sedaj šotor sestaviva v nekaj sekundah. Temne neopazne napenjalne vrvice sva zamenjala za živobarvne, prej sva se vsakokrat spotikala ob njih.

Zato se pred nakupom šotora seznanite z dodatnimi informacijami, lastnostmi, izborom, upoštevajte vse parametre, navsezadnje tudi ceno, sklenite kompromis med dodatno težo in prijetnejšimi sanjami ponoči.


Ponjava pod šotorom
Če želite šotorska tla ohraniti čim dlje nepoškodovana, pod njem razprostite PVC tekstilno ponjavo. Tako bodo šotorska tla bolje zaščitena pred predrtjem. Ponjava je lahko tudi večja kot šotor, tako bo v šotoru manj vlage in vanj boste zanesli manj peska ali zemlje. Na ponjavi pred šotorom boste nad stvarmi imeli boljši pregled in jih boste lažje (suhe) zložili v potovalno obliko.

V primeru dežja pa naj ponjava ne gleda izven strehe šotora, sicer bo voda s strehe šotora tekla na ponjavo. Ker ne bo mogla ponikniti v tla, bo tekla tudi pod šotorsko dno. Najbolje, da je ponjava zavihana nazaj na notranji del šotora in tako tvori nekakšen zaščitni bazen. Ponjavo še povežite z vrvico. Za lažje razumevanje kmalu objaviva nazorno fotografijo.

Ponjava lahko začasno služi kot zaklon (namesto šotora) pred dežjem. Ponjave se dobijo različnih velikosti in debelin. Glede na debelino se spreminja tudi teža. Tanke (60 gr/m²), a vseeno dovolj močne, v prtljagi zasedejo zelo malo prostora, stanejo zgolj nekaj evrov. Najino ponjavo sva kupila v gradbenem centru. Na soncu se materiali s temnejšimi barvami hitreje posušijo.


Spalna vreča
Temperaturna vrednost komfort pove pri kateri zunanji temperaturi je za večino ljudi spanje še udobno. Ekstremna vrednost pomeni skrajno temperaturo, pri kateri še ne pride do podhladitve. Priporočava, da izberete tisto, ki nudi boljšo toplotno zaščito. V toplih nočeh se boste s spalno vrečo zgolj pokrili.

Izbirate med sintetičnimi in puhastimi spalnimi vrečami. Vreča v obliki mumije se najbolj prilega telesu, zato takšne bolj grejejo kot pravokotne oblike. Preverite še težo in volumen, ko je stisnjena.

Ko pričakujeva hladnejše noči, s seboj vzameva še tanko odejo ali se ponoči dodatno oblečeva.


Spalne podloge
Zbudite se spočiti!
Ko boste spali na »mehkih« toplih tleh travnika ali plažni mivki, lahko da pod seboj ne boste potrebovali ničesar. Komoditeto povečate z lahko armalfeks ležalno peno. Ta omogoča malenkost mehkobe, ščiti telo pred hladnimi in vlažnimi tlemi, vendar je zjutraj občutek enak kot bi spali na deski.

Sama sva takšno peno kmalu zamenjala za napihljivo blazino. S seboj jo vzameva, četudi spiva na tleh zgolj eno noč. Spiva na komfortnih 3 oz. 5 cm debeline, sicer zložena zavzame precej volumenskega prostora (ca. ø15 oz. ø20 cm).


Sušilnica
Vrvico napeljete med drevesi ali stebri. Če ni ničesar, med dvema ali več kolesi. Ob suhem vremenu posušite ali vsaj prezračite oblačila, spalno vrečo ipd. Nekaj metrov tanke močne vrvi v prtljagi ne zavzame veliko prostora in dodatne teže. Midva sva še na strop šotora pritrdila kratko vrvico, kjer preko noči obesiva lažje kose (npr. rokavice, kapo), saj je (običajno) ponoči zunaj vlažno. In še boljši pregled imava v utesnjenem prostoru. Nekaj ščipalk za perilo tudi prav pridejo.

Sušenje perila - kampiranje


Spanje v 1* do oo*
Midva nikoli ne rezervirava prenočišč vnaprej, saj ne veva ali bova do večera uspela priti do tja. Imava pa s seboj kar obsežen seznam možnih prenočišč s kontaktnimi podatki. Gostišče ali hotel ni vedno »tik« ob poti. Zato, ko sva že v bližini, pokličeva ali imajo sobo prosto, kot da bi po nepotrebnem in utrujena nabirala dodatne kilometre. Na zemljevidu si prenočišča že pred potjo označiva.

Katere namestitve so najbolj primerne za prenočevanje kolesarja/e popotnika/e?
Vse, v katerih se bomo dobro in varno počutili ter je primerno našemu popotniškem proračunu.

Če boste namesto pod nešteto zvezdicami spali v prenočiščih z manj zvezdicami, zgoraj opisanih spalnih pripomočkov ne boste potrebovali, razen v preprostih prenočiščih (npr. gorskih kočah), kjer je s seboj priporočljivo imeti ali spalno vrečo ali posteljnino.

Prenočišča v središčih večjih evropskih mestih so praviloma draga. Če boste v hotelu zgolj prespali, nima smisla, da plačujete sobo z vsemi vključenimi storitvami, ki jih ne boste koristili npr. savne, bazenov ali dnevne animacije.

Kjer poteka neka lokalna razstava, se lahko zgodi, da bodo tudi v najbolj zakotnem koncu, vse postelje oddane. Nekateri ponudniki ne želijo oddati sobe zgolj za eno noč in vas bodo odpravili, da je vse zasedeno. Če boste potovali z otrokom/ci, odidite z njimi na recepcijo, dajajte videz kolesarja (npr. čelada na glavi) in otroci naj simulirajo najbolj utrujena bitja. Če bo slučajno pri njih vse zasedeno, bo receptor ali lastnik pomagal in poklical v penzion v bližini. Pri nama s sinom je bilo večinoma tako. Seveda lahko naletite tudi na drugačen odziv. Da boste noč mirneje prespali, prosite, če lahko kolo/esa zaklenete v njihovo garažo ali klet.

Če boste potovali skozi območja, kjer ravno takrat tam poteka velika mednarodna prireditev, upoštevajte/računajte, da so takrat v krogu sto in več kilometrov postelje oddane do zadnjega. Tudi cene so v tistem času višje. Skrbneje načrtujte pot v visokih sezonah posameznega območja. S seboj imejte seznam opcijskih prenočišč (ali pomoč inteligentnega telefona).

V še tako nabito polnem kampu se vedno najde še kakšno prazno mesto za postavitev šotor(čk)a. Če pa je vse popolnoma okupirano, se navsezadnje lahko zapeljete tudi na (ne)poseljeno območje, v sadovnjak, travnik ali gmajno, kjer, če vas ni strah, na »divje« prespite noč. Zato imava midva olivno zelen šotor. V izogib težavam, se skušajte prej dogovoriti z lastnikom zemljišča ali pa v mraku postavite in ob svitu odrinite. V takšnih primerih ima potovanje s šotorom prednost. Preko noči hrane ne puščajte kjerkoli. Nama se je že zgodilo, da je iz predprostora šotora domnevno lisica odnesla zajtrk. Kampirala sva zakonito v visokogorskem kampu. Prazno vrečko sva kasneje našla v gozdu.

Izogibajte se spanja na prostem na območjih z zvermi, v neposredni bližini hudournikov in območjih z veliko kriminala.
Opozorilo: v nacionalnih parkih je večinoma prepovedano divje kampiranje (rangerji/kazen). Prav tako v mnogih evropskih državah.

Hladen tuš
Včlanite se lahko v eno od spletnih platform npr. Warmshower ali CouchSurfing in si poiščite brezplačno prenočišče. Na istih družbenih omrežjih lahko tudi vi ostalim popotnikom doma ponudite brezplačno bivanje na kavču.

Z Airbnb platformo je v primerjavi s prejšnjima dvema bivanje plačljivo, je pa na raznoraznih dražjih in elitnih lokacijah možno dobiti poceni prenočišče.


S kolesom na morje

Stik z javnostjo

Ko potuješ s kolesom in ne izžarevaš videz klateža, z domačini in ostalimi popotniki hitreje navežeš stik. Ne deluješ sumljiv in praviloma kolesarji (popotniki) nimamo slabih namenov. Na kolesu kup obešene prtljage daje videz, da prihajaš od nekod daleč in na nekolesarskih območjih takoj vzbudiš pozornost. »Ver ar ju kam from?«, me je v moji sosednji vasi vprašal mimoidoči, ko sem po okolici polno natovorjen opravljal zgolj nekaj kilometrsko testno vožnjo. K sreči kolesa (še) ne potrebujejo registrskih tablic, ki bi nam določala poreklo.


Kdor tujega jezika špara, kruha strada
Znanje (čim) več tujih jezikov je pri potovanjih v tujini seveda prednost. Domačine bomo lažje povprašali in razumeli. Velikokrat so (na spletnih straneh) določene informacije zgolj v domačem jeziku. Logično, da se ne boste šli naučiti tujega jezika zgolj zato, da boste skozi državo potovali nekaj dni. Obvezna je vsaj basic turist english. V osrednji Evropi in turističnih krajih sredozemskih državah vedno prav pride nemščina. Poleg obeh omenjenih germanskih jezikov je priporočljivo znanje še enega romanskega jezika. Z znanjem slovenščine/srbo-hrvaščine pa se da, z malo obojestranske domišljije, razumeti prebivalce slovanskih držav v naši soseščini. Dodatna prednost na pravoslavnih območjih je še dešifriranje cirilice.


Mediji

Fotografirati z aparatom ali fotografskim spominom?
Sam rad opazujem turiste kako z različnih pozicij in v nemogočih telesnih položajih fotografirajo (ne)znano lokalno znamenitost in že hitijo do naslednje. Pri tem imam občutek, da so vse te množice »fotoreporterjev« poslale, ne turistične agencije, ampak medijske hiše. Tudi sam se velikokrat sprašujem zakaj moram(o) toliko dokumentirati svoje dogodke in jih še objavljati. Ali si milijarde teh fotografij sploh kdo kasneje še pogleda?

S sinom med potjo ustvarjava kompromis med uživanjem/matranjem, vsrkavanjem okolja in fotodokumentiranjem. Če imava čas, se večkrat ustaviva in skušava narediti neponovljiv posnetek. Ne čakava pa ure in ure, da bo na najlepši cvet priletela še čebela.


Kolesarska potovanja


FOTOAPARAT + kolo
Na trgu je izbira aparatov (pre)velika. Od žepnih do ogromnih. O najnovejših tehničnih karakteristikah ne bom veliko zapisal, ker bodo zastareli, že takoj, ko jih bom objavil. Izbira je predvsem kaj/kako želite fotografirati, kakšno je vaše fotografsko (bodoče) znanje in izkušnje. Kaj želite kasneje početi s posnetki?

V razmislek in lažjo odločitev: na preizkusu so običajnim uporabnikom dali profi foto opremo, profesionalnim fotografom pa troteljce z enim gumbom. Kaj mislite, kdo je naredil boljše fotografije?

Praktičnost: ob fotografiranju lepe pokrajine pri pripravi aparata ne rabimo hiteti, ker nam ne bo nikamor ušla… (razen če še zadnjih hip lovimo romantični sončni zahod). Pri nepričakovanih situacijah moramo reagirati kar se da hitro, sicer se bo karkoli že odpeljalo/zbežalo/skrilo… Za takšne primere je fino imeti aparat na dosegu roke.

Idealen fotoaparat (zame) bi imel naslednje lastnosti:
• majhen,
• v trenutku pripravljen na akcijo, npr. brez zamudnega odvijanja ovitka in snemanja pokrovčka objektiva,
• ekran, ki se vrti v različne smeri,
• pomembnejše in velikokrat uporabljene funkcije dosegljive v 1. nivoju, kar nekako pomeni, da ima vsaka funkcija svoj gumb,
• objektiv (tudi) z ročno spreminjajočo goriščno razdaljo in ostrenjem,
• aparat odporen na vremenske vplive, predvsem dež (ni nujno, da je primeren tudi za potopitev v vodo),
• baterija, ki zmore vsaj nekaj 100 posnetkov.

FOTOFON + kolo
Če želimo naše doživetje v istem trenutku deliti na a-socialnih omrežjih z ostalim svetom, bo to najbolj priročna naprava. Za veliko večino uporabnikov bodo fotografije posnete z mobilnim telefonom popolnoma zadoščale, dandanes pa so enakovredne z običajnih fotoaparatov.


Športna kamera na kolesu

VIDEOKAMERA + kolo
S fotoaparatom v delčku sekunde zamrznete dogajanje in že lahko odpeljete naprej. S kamero pa boste morali vztrajati dlje, sploh če boste želeli dobiti zadosti uporabnih in raznolikih posnetkov. Lahko pa si športno (vodoodporno) kamero pritrdite na čelado ali na kolo in posnamete (celotno) prevoženo pot. Pregled, obdelava in montaža video materiala, zahteva več časa kot sortiranje fotografij.

Avtoportet ali po domače selfi
Z današnjimi telefoni so postali pravi hit. S pomočjo teleskopske palice lahko zajamete večje ozadje ali se na posnetek stlači več glav. Zelo pridejo v upoštev, če potujete sami. Midva imava fotoaparat, ki se mu ekranček vrti v različne smeri, tako da lahko tudi z njim iz dlani delava odlične avtoportete.

Fotoaparat lahko postavite na mizo ali na tla, nastavite 10 sekundni zamik sprožitve in stečete do pozerišča. Če se boste hoteli usesti na kolo in se na fotografiji še peljati, boste morali zelo zelo pohiteti. Ker sem jaz imel tekanja in večkratnih poiskusov dovolj, sem si kupil daljinski brezžični sprožilec. Sedaj ne rabim več tekati sem in tja.

Dodatna oprema

Daljinski sprožilec
Moj proži na razdalji do 100 m. Med vožnjo prožim in dobivam X posnetkov. Od daleč se ne vidi, da sem v roki držal sprožilec. Lahko pa na sprožilcu (ali fotoaparatu) nastavim časovni zamik in ga medtem skrijem v žep.


Brezžični foto sprožilec


Stativ
Velikokrat ob cesti ali v naravi ni možno idealno namestiti fotoaparata. Ali ima ograja okrogle profile, ali pa je podlaga nagnjena. Ob slabših svetlobnih pogojih ali ponoči je iz roke težko narediti netresočo fotografijo. Zato sva si midva omislila manjši, lahek in fleksibilni stativ. Lahko se ga postavi kot trinožnik, lahko pa se krake ovije okrog droga ali drevesa. Glavo ima gibljivo v vse smeri. Vsebuje tudi vodno tehnico, ki pokaže vodoravni položaj aparata. Zelo praktični pripomoček, sploh če potujete sami, želite biti ovekovečeni na fotografijah in se vam ne da čakati ali prosjačiti ostalih za foto usluge.
Obstajajo tudi stativi oz. nastavki za telefone.

Helikopter ali po domače dron
Za res atraktivne in nenavadne perspektive posnetkov si omislite manjši zložljiv dron s kamero. Za naju bo to naslednja investicija.


Zabava na kolesu

Kolo + druga prevozna sredstva

AVTO + kolo
Odkar imava na strehi avta pritrjene nosilce za kolesa, so se odprle nove priložnosti za aktivno preživljanje vikenda v bližini ali daljšega dopustovanja nekje ob obali.

V primerjavi z javnimi prevoznimi sredstvi je prevoz kolesa na oddaljeno lokacijo z avtom praviloma najhitrejše /razen letala/ in najenostavnejše prevozno sredstvo. Nismo vezani na vozni red/čas.
Slabost: pot moramo načrtovati tako, da se zopet vrnemo na izhodišče tj. parkirišče avtomobila.


Kolo na strehi avtomobila


Kadar bomo vozilo pustili več dni stati na istem parkirišču, se prej prepričajmo, da bo tam varno ali da jezni lastnik zemljišča ne bo naročil odvoza s pajkom. Npr. z lastnikom kampa v Bregenzu ob Bodenskem jezeru sem se že pred prihodom dogovoril, da bo avto lahko proti plačilu nekaj dni stal znotraj kampa, medtem ko bova s sinom vozila na večdnevni kolesarski turi. Domnevam, da bi se dalo dogovoriti tudi s kakšnim gostiščem ali turistično kmetijo, kjer imajo dovolj prostora. V bližini večjih letališč obstajajo prenočišča, ki omogočajo, da noč pred poletom prespite pri njih in potem z letalom odpotujete za več dni, svoje vozilo pa pustite parkirano pri njih. Ti nasveti so napisani za kolesarske popotnike, kar pomeni, da se naslednje jutro, namesto na letalo usedete na svoje potovalno kolo.

V malo večja vozila lahko spravimo kolesa kar v prtljažnik. Pri ostalih nam ostane prostor na strehi ali zadaj.
Na streho višjega vozila je težje na/raztovarjanje, sploh koles pričvrstenih na sredini strehe. Med vožnjo ne smemo pozabiti dejstva, da smo vozilo povišali najmanj za 1 meter, zato v (nizke) garažne hiše ne bomo mogli. Pozor tudi pri nizkih drevesih, nadstreških ali nizkih podvozih. Poveča se poraba goriva.

Pritrditev koles zadaj na prtljažnik vozila. Obstajajo izvedbe pritrditve nosilca na steklo zadka. V primerjavi z montažo koles na streho vozila, so prednosti lažje na- in raztovarjanje, manjša poraba goriva in ni nevarnosti, da boste med vožnjo zadeli ob izpostavljene nižje dele. Pri nekaterih izvedbah je slabost, da ne boste mogli dostopati do prtljažnega prostora vozila in možnost prask na vozilu. Če kolesa zakrivajo luči vozila, ne pozabite na dodatne luči.

Pred namestitvijo s koles odstranite še snemljive dele (luči, števec hitrosti…). Jaz kolesa z žično ključavnico dodatno priklenem ob nosilce koles. Tako so v primeru trka ali poškodbe nosilcev dodatno pričvrsteni in hkrati dodatno zaščiteni pred krajo. Na daljših vožnjah ali v primeru dežja s PVC vrečko prekrijem sedeže. Videl pa sem že tudi prekrivala za sprednji izpostavljen del kolesa.


AVTODOM + kolo
Odlično in enostavno lahko poteka potovanje, če majhno skupinico kolesarjev spremlja voznik z avtodomom. Kolesarjem ni potrebno voziti prtljage. Vedno imajo zagotovljeno prenočišče. Potrebno je le malo vsklajevanja z vmesnimi srečanji in postanki. Kolo nam omogoča enostavno in hkrati hitro mobilnost po kampih, ozkih ulicah bližnjih krajev, kjer bi z nerodnimi velikimi karavani težje manevrirali in parkirali.


VLAK + kolo
Prednost javnih prevoznih sredstev pred lastnim je, da lahko izberemo izhodišče kolesarske ture, ki ni nujno, da je tudi končni cilj. Vlak je lahko odlično mesto za spoznavanje ljudi.

Pozanimajte s katerimi vlaki lahko potujete tudi s spremstvom kolesa. Pri voznih redih je zraven prikazan simbol bicikla. Dopisane so tudi opombe.

Na slovenske vlake je možno s seboj vzeti kolesa, vendar je velikokrat dovoljeno le ob nenavadnih urah. Prostor za kolesa je omejen, tako da (večja) skupina kolesarjev bo težko potovala na tak način. Če se le da, se izogibajte nedeljskim večernim vlakom, ki vozijo potnike iz turističnih krajev in dijake/študente v študijska mesta. Prav tako so ob delovnikih polni jutranji vlaki. Če ne gre drugače, s sprevodnikom in potniki uporabite malce pogajalskega šarma in lepih besed. Za vstopanje in nakladanje na slovenske vagone s kupeji je potrebno kar precej akrobatskih spretnosti. Vozovnico za kolo se doplača posebej, običajno velja cel dan. Na ICS vlake ni možno vzeti s seboj koles, običajno tudi v tujini ne (na novem nemškem ICE vlaku naj bi bil prostor tudi za kolesa).


S kolesom na vlak


Na mednarodnih vlakih, sploh julija in avgusta, priporočam rezervacijo, ker je včasih prostor omejen zgolj na nekaj koles. Rezervacija se (včasih) plača, na vozovnici je odtisnjena številka vagona in mesta za kolo.

Na mnogo območjih Avstrije in Nemčije vozijo vlaki, ki imajo pol potniškega vagona namenjenega zgolj za kolesa, v sezonah pa so v kolesarskih regijah priklopljen še eden ali več tovornih vagonov zgolj za kolesa.

V Italiji imajo vagoni podobno veliko/malo prostora kot slovenski vlaki. Prostor za kolesa(rje) je običajno namenjen prvi ali zadnji del vlaka, odvisno v katero smer vozi. Na Južnem Tirolskem kolo postavite kar med sedeže. Preden vstopite na vlak, na avtomatu ne pozabite žigosati vozovnice, sicer je neveljavna.

Vlaki, ki kombinirajo vožnjo z avtobusi (npr. ob delih na železniški infrastrukturi), je verjetno, da kolesa ne boste mogli ali smeli spraviti v prtljažni prostor avtobusa.


AVTOBUS + kolo

Kolesarska potovanja

Medkrajevni avtobusi imajo prtljažni prostor velik do ca. 4 kolesa, vendar le, če niso zasedena s prtljago potnikov. Če se da, se prej pozanimajte, kdaj so linije najmanj zasedene. Običajno so to ob delovnikih jutranje linije, ki vodijo iz večjih mest. Na mestne avtobuse ni možno vzeti koles. Pripravlja se možnost prevoza koles s primestnim avtobusom iz ljubljanskih sosednjih občin.


TRAMVAJ + kolo
Tudi na tramvaj ni možno vzeti kolesa. V naši bližini je izjema tramvaj, ki pelje iz Trsta do Opčin.

Kolesarska potovanja


KOMBI prevozi + kolo
Iz slovenskih mest do letališč ali glavnih železniških postaj v sosednje države večkrat dnevno vozijo podjetja specializirana za shuttle prevoze oseb. V kombije ali mini buse je s seboj možno vzeti tudi kolo ali dva. Če je potnikov veliko, prostora za prtljago ne ostane več dosti, zato se pred odhodom pozanimajte o možnostih prevoza in prostih kapacitetah.


LADJA + kolo
Na trajekte je možno vedno s seboj peljati tudi kolo. Na manjših ladjah, ki so izključno namenjeni prevozom potnikom imajo omejen prostor, vendar se vedno najde prostor za nekaj koles. Prej se pozanimajte.


S kolesom na ladjo.

Nasvet: na večje ladjice in trajekte, ki vozijo potnike in vozila med otoki Beneške lagune, se da s seboj vzeti tudi kolo, ampak pozor: v Benetkah kolesa niso dovoljena, to pomeni niti vožnja s kolesom, niti če ob kolesu hodite ali ga nosite. Na otokih okoli Benetk je vožnja s kolesi dovoljena.


LETALO + kolo
S seboj na letalo še nisva vzela koles, zato bova tu zapisala, kar sva izvedela od drugih.

Praviloma in priporočljivo, da je kolo spravljeno v trdi embalaži (npr. kartonska škatla ali namenski kovček). Spustite zračnici, odstranite pedala in obrnite krmilo. Izpostavljene dele kolesa npr. menjalnik dodatno zaščitite z dodatnim kartonom ali peno ali mehurčkasto folijo. Če ne boste kolo dali v trdo škatlo, delno odvijte tudi ročke, bolje da se premaknejo kot pa da se trdo pričvrstene odlomijo.

Namig: V embalaži se vedno najde še prostor, kamor lahko spravite dodatno prtljago. Stehtajte!


S kolesom na letalo.

Pri letalskemu prevozniku preverite maksimalno dovoljene dimenzije in težo embalaže, ki je v ceni posamezne kategorije. Za kolo se doplača posebej. Pozanimajte se, s katerim tipom letala boste leteli. Lahko, da v manjše letalo vaša škatla ne bo šla skozi odprtino prtljažnega prostora.

In navsezadnje preverite tudi ali bo ogromna škatla šla v vozilo, ki vas bo peljalo do in ko boste pristali, še z letališča.

Če boste s kolesom odkolesarili že kar z letališča, boste želeli škatlo nekje shraniti za povratni let. Prijatelj mi je povedal, da jo shrani kar pri letaliških gasilcih. Imajo veliko časa in prostora. Za njih ima s seboj kakšno darilo.


Po potovanju

Čiščenje
Če ste spakirali moker šotor, ga morate razgrniti in posušiti, sicer vam bo zložen in stisnjen zasmrdel in s časom splesnil. Enako priporočam, da dobro prezračite in presušite spalno vrečo ter spalno podlogo.
Če ste na poti vozili z rezervno zračnico, kupite novo ali zakrpajte preluknjano. Očistite kolo in naoljite vitalne dele.


Zahvala
Na poti vam je domačin ponudil brezplačno prenočišče ali vam kako drugače pomagal. Spodobi se, da se mu zahvalite ali po telefonu, e-pošti ali pošljete razglednico. Morda stkete še pristno prijateljstvo.


Objava doživetja
Popotniški dnevnik ali blog lahko pišete že na poti in objavljate fotografije na družbenih omrežjih. Lahko pa to naredite šele po vrnitvi, vendar če boste predolgo odlašali, bodo doživljaji pričeli bledeti. Pri reportažah ne pretiravajte s prepodrobnimi opisi znamenitosti, ker jih nihče ne bo bral. Raje opišite zanimiv dogodek ali komičen pripetljaj, ki se vam je zgodil na poti. To bo popestrilo zapisano.

Vašo pot lahko ostalim s projektorjem predstavite na potopisnih večerih. Tudi tu velja, da ne utrujajte poslušalcev s tisočimi letnicami in dolgočasnimi statističnimi podatki. Itak se jih ne bo nihče zapomnil. Premišljeno izberite fotografije in jih sestavite v atraktivno »zgodbo«. Povejte kar fotografija ne more povedati in s sliko pokažite kar z govorom težko razložite.


Trajno arhiviranje spomina
Posneli ste na tisoče različnih dogodkov, oseb in ozadji, ampak ker se vam je pokvaril medij, vmes niste fizično natisnili nobene fotografije, vam za trajni arhiv (za koga?) ne ostane niti ena fotografija. Odkar uporabljam digitalni fotoaparat in tako letno naredim nekaj tisoč posnetkov, vse te shranjujem na trdi disk. Ob koncu leta naredim izbor do 50 fotografij, ki jih dam izdelati v foto studio. Od vsakega dogodka, izleta ali dopusta to pomeni npr. 1 do 3 fotografije. Dovolj ali pa še to preveč za (družinski) album!




Robi in Aleks Mihelčič - kolesarska popotnika

Robi in Aleks Mihelčič


Zadnja sprememba: 14. oktober 2018