Selfie numero uno: Pozdravljeni na kolesarski poti La lunga Via delle Dolomiti. Dobro označena pot se prične že v Münchnu. Jaz sem se ji pridružil nekje na sredini. Kolo sem v zmerni klanec zagnal pri izviru Drave na Južnem Tirolskem v Italiji. Da se izrazim po šolsko: Prešel sem 5 klimatskih con: gorski, sredogorski, vinorodni, nižinski in obmorski svet. Danes sem bil 105. kolesar na poti, vendar jih prav veliko vseeno nisem srečaval. Tre Cine. 2999 m.n.m. Od treh zob se je sramežljivo pokazal le eden ... in skrivnostna gospodična. Velikokrat me sprašujejo ali mi ni dolgčas, ker potujem sam? Potujem sam, vendar ne osamljen. Še tako zakotno, vedno srečam kakšne žive (ali mrtve) duše. Prednosti potovanja v ednini: počneš ali ne počneš (skoraj vse) kar hočeš. Sedaj pa navzdol do nič m.n.v. Pot poteka po stari železniški progi, ki so jo zgradili v prvi svetovni vojni, a jo opustili leta 1964. Spust proti mondeni Cortini d'Ampezzo, ki je v tem času bila mesto duhov. Temperatura 10 °C. Privoščil sem si očala, ki na soncu potemnijo, v temi pa postanejo popolnoma prozorna. Klop, ki olajša bivanje. Lažje in preglednejše pakiranje kot na mokrih tleh. Prejšnji večer sem se ravno vrnil z deluxe večerje, ko se je razbesnela nevihta. Ostal sem vaterpruf. Stara olimpijska skakalnica razpada, kotanjo so izkoristili vsaj za igrišče. Kdo pa je poslikal toliko selfijev? Hja, fotodaljinček, ki »nese« precej daleč. Najdi me na fotografiji! Recimo, da je ta selfie za silo uspel. To staro, a široko magistralko je zamenjala sodobnejša hitra cesta. Mimo mene sta v 1 uri peljala zgolj 2 avta. Tudi natovorjeno kolo lahko zelo hiti - sploh navzdol. Že tako je bilo komaj prostora za moje na široko naloženo kolo, ko je od nikoder pridrvel še motokrosist in ... ... in tako hitro tudi izpuhtel v tale požiralnik, ki je kasneje posrkal še mene. Na jezeru stalno piha, zato je raj za surferje in kajtarje. Lago di Santa Croce. V gostilni sem naročil kar se je slišalo »okusno«: Galletto alla... K sreči je bil petelin, na nesrečo pa preooogromen. Na daljših poteh mi sede le hruškov sok ali voda ali tee caldo. Ne maram izo napitkov in pripravkov. Treviso. Modre rokavičke sem zamenjal za rdeče. Tako, sedaj sem pa zares stajliš. Daj, hitro še en selfie! Skok čez most v Benetke na espresso za 20 EUR. Golobi so (zaenkrat) še zastonj. Selfie numero X. Čudovito turo sem zaključil na letališču Marco Polo, od koder sem vrnil domov.